Vizitka

Rotary klub Nova Gorica
Industrijska cesta 1A
SI-5000 Nova Gorica

Distrikt: 1912 - Slovenija

Sprejem v RI: 25. april 1998

natisni

7.12.2023 Predavanje Lucijan Cencič: Na pol zamolčana zgodovina

datum: 11.04.2024

kategorija: Predavanja

Po razpadu Svetega rimskega cesarstva in z začetkom prebujanja narodov so nas tujci (sedaj tudi nekateri naši politiki) hoteli prikazati kot narod hlapcev, češ, da nismo državotvorni, da nismo imeli plemstva in vojske, ne svetnikov, ne narodnih junakov. V šoli so nas učili, da smo južni Slovani, ki smo prišli izza Karpatja. Obstoj naroda je namreč odvisen od njegove narodne zavesti, ki so jo na vse možne načine skušali in skušajo odvzeti. Že naša himna, ki naj bi bila oda naroda, nikjer ne omenja Slovencev. Zgodovino namreč pišejo zmagovalci.

Prvič se Slovani omenjajo leta 595, ko se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime dežela Slovanov (latinsko Sclaborum provincia) (Pavel Diakon). Po nekaterih virih že prej, saj naj bi spadali med zahodne Slovane, skupaj s Čehi, Slovaki, Lužiški Sorbi, Moravci, Panonci. To dokazuje prva organizirana slovanska tvorba, ki jo naši zgodovinarji imenujejo plemenska zveza pod kraljem Samom. Ta je plemena uspel organizirati. Bil je prvi slovanski vladar organizirane slovanske plemenske zveze, katerega ime se je ohranilo. Pod njegovim vodstvom smo premagali tako Avare kot Franke. Vladal je 35 let. Prisvajajo si ga tako Slovaki, kot Čehi in Moravci. Naši zgodovinarji pa menijo, da je verjetno bil frankovski trgovec, kar pa ni nikjer omenjeno. Po vsej verjetnosti je bil Karantanec saj naj bi se poročil z dvanajstimi »vendskimi« ženami. Po njegovi smrti je »zveza« propadla, nastala pa je Karantanija, ki je PRVA slovanska država nasploh.

Karantanci so okrog leta 743 Bavarce zaprosili za pomoč v obrambi pred Avari. V zameno so morali priznati njihovo nadoblast ter jim za talca poslati Gorazda, ki je bil sin kneza Boruta, in knezovega nečaka Hotimira. Boruta je leta 749 nasledil Gorazd, ki pa je umrl že po treh letih vladanja; nasledil ga je bratranec Hotimir. Z vladanjem kneza Hotimirja leta 751 se je začelo pokristjanjevanje Karantancev. Vodil ga je s. Modesta, vodilni irski misijonar. Po Modestovi smrti je pokristjanjevanje sprožilo tri neuspele upore, kar kaže na našo bojevitost.

Leta 788 je bila v frankovsko državo Karla Velikega skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija, vendar je še ohranila plemensko notranjo ureditev.

Zaradi nezadovoljstva s frankovskim furlanskim mejnim grofom Kadolahom je Ljudevit Posavski leta 819 začel upor, ki se mu je pridružil tudi del Karantancev. Doživeli so poraz. Karantanija je bila vsaj od leta 828 naprej vse bolj trdno vpeta v frankovski upravni in fevdalni sistem, vendar je obdržala avtonomijo in možnost izbire kneza oziroma vojvodo.

Starodavni obred ustoličevanja karantanskih knezov v slovanskem jeziku je v karantanskem času potekal na knežjem kamnu na Krnskem gradu. Obred se je v spremenjeni obliki ohranil tudi po ukinitvi plemenske kneževine, nastanku grofije in pozneje vojvodine Koroške in je bil v uporabi vse do prve polovice 15. stoletja (1414). Zadnji, ki se je dal ustoličiti kmetu, je bil Ernest Železni (1414).

Vse karantanske vladarje so morali po karantanskem pravu potrditi predstavniki ljudstva z ustoličevanjem na knežjem kamnu v slovenskem jeziku vse do leta 1414 (600 let po porazu). Do leta 1651 je zaprisega vladarju potekala še vedno v slovenščini na vojvodskem prestolu, nato pa do 1728 (skoraj 1000 let) v deželni hiši v Celovcu (kar sovpada z padcem Svetega rimskega cesarstva). Sprememba je nastala predvsem zaradi tega, ker so po letu 1414 karantanski vojvode postali cesarji Svetega rimskega cesarstva in jim je bilo pod čast, da bi ga ustoličil kmet.

Karantanci so ustoličili le tistega vojvodo, ki je ustrezal karantanskim zakonom. Moral je imeti domovinsko pravico, čemur bi danes rekli, moral je imeti karantansko državljanstvo.

Trikratna zavrnitev »novega karantanskega vojvode«, je izrednega pomena, saj kaže na dejansko neodvisnost Karantanije in na neizpodbitno dejstvo, da so v Karantaniji vladali domači, karantanski oz. slovenski zakoni. To pa je že 300 let po knezu Borutu, ko bi naj po trditvah nekaterih zgodovinarjev (nemških) Karantanija izgubila neodvisnost.

Od germanskih narodov se je karantanski pravni red razlikoval predvsem po položaju žensk. Le-te so bile v karantanski družbi enakopravne. Seveda imajo v rodbinskem nasledstvu prednost sinovi, vendar če ni moškega naslednika, s polno veljavo nadaljujejo rodbino hčere. Po nekaterih virih naj bi karantanske žene spremljale može na vojnih pohodih in se ob njih tudi borile.

Vsesplošno slovensko pravo v Karantaniji je imelo rodovni in politični značaj. To pomeni, da je obsegalo javno in zasebno pravo. Ta deželna odpravna zgradba je kasneje prešla v deželno pravo.

To pravo ovrže hlapčevski prikaz slovenskih Karantancev v srednjem veku.

Arnulf Koroški je bil nezakonski sin cesarja Svetega rimskega cesarstva in karantanke. Leta 887 na državnem zboru v Triburu/Trieru pojavil z vojsko Bavarcev in karantanskih Slovanov in osvojil frankovsko oblast. Postal je cesar Svetega rimskega cesarstva.

Brižinski spomeniki predstavljajo najstarejši ohranjeni zapis v staroslovenskem oziroma kateremkoli slovanskem jeziku in pričajo, da je del bogoslužja potekal v slovenskem jeziku.

Slovenci imamo kar nekaj svetnikov. To so Sveti Domicijan zavetnik Karantanije, pozabljeni vojvoda in svetnik. Umrl okoli 802.

- Sveti Albin Koroški - koroški palatinski plemič iz rodu Aribonov, škof in svetnik, rodil okrog 945 Koroška, umrl 5. februar 1006, Briksen.

- Sveti Gorazd je učenec svetega Metoda, ki ga je pred smrtjo na Moravskem leta 885 določil za svojega naslednika.

- Sveta Liharda Kamenska (nemško Hildegard von Stein), koroška plemkinja in svetnica. Rodila okoli 910, umrla verjetno leta 985 ali pozneje.

-Sveta Ema Krška ali tudi Hema Krška (nemško Hemma von Gurk), koroška redovnica in svetnica, rodila okoli 980, umrla 27. junij 1045, Krka (danes Avstrija).

Kot narodnega junaka imamo Kralja Matjaža. Naši zgodovinarji nam ponujajo ogrskega kralja Matijo Korvina. Res je, da je vladal nekaterim našim deželam in da je v njegovem obdobju uspel nekoliko zaustaviti turške vpade in je vladal relativni mir. Zakaj bi pa tujec prišel osvoboditi slovenski narod? Po vsej verjetnosti je bil kralj Matjaž koroški kmet, ki je organiziral »vojsko« kmetov proti Turkom in bil poražen. Od tu naj bi se mu odprla gora in ko mu bo brada zrasla 3x okrog mize, bo prišel osvobodit slovenski narod.

Slovenski jezik je eden najstarejših v EU. Slovnica Adama Bohoriča je prva slovnica slovenščine in postavlja slovenski jezik na častno deveto mesto med evropskimi ljudskimi jeziki, ki so dobili svojo slovnico v sodobnem pomenu besede. Dalmatinova Biblija iz leta 1584 je prvi prevod Svetega pisma v slovenščino. Z njim smo Slovenci postali dvanajsti evropski narod, ki je dobil celotno sveto pismo v svojem jeziku. Ta prevod je dvignil slovenščino na raven visokega knjižnega jezika in s tem omogočil razvoj slovenske narodne zavesti.

Res je, da je izraz Slovenija (dežela kjer živijo Sloveni) nastala v 19. stoletju. Kot narod smo obstajali pa dosti prej, saj je Primož Trubar v predgovoru posvetil abecednik »mladim in preprostim Slovencem«.

Kljub temu, da je slovenski narod bil v stalnem primežu, je obstal zaradi tega, ker je temeljil na kmetu, ki je bil neodvisen od vseh vrst vladanja in zaradi duhovščine, ki ga je povsod podpirala in izobraževala. Pomislite na nedeljske šole v slovenščini, ki so jih organizirali duhovniki. Prvo knjigo, je napisal duhovnik Primož Trubar, učbenike v slovenščini za osnovne in srednje šole tudi (Valentin Vodnik). Kot župnik na Dovjem, Jakob Aljaž, in planinec je za en goldinar kupil vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava in ohranil simbol slovenstva. Zato so se vsi -izmi (fašizem, nacizem in komunizem) borili proti slovenskemu kmetu in duhovščini. Tudi sedaj, ko imamo lastno državo, ni dosti boljše.

Slovenska filharmonija se ponaša z zelo bogato zgodovino in sodi med najstarejše na svetu. Ustanovljena je bila kot naslednica Academie Philharmonicorum, nastale leta 1701, ki je bila prvo glasbeno združenje na Slovenskem in nosilec glasbenega baroka.

Častni člani Filharmonične družbe, so bili skladatelji Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven in Johannes Brahms ter violinist Niccolò Paganini, za mesto glasbenega učitelja pri njej se je potegoval Franz Schubert, v letih 1881-1882 pa je bil med njenimi dirigenti Gustav Mahler.

Janez Envangelist Krek je bil duhovnik, politik, profesor, poliglot in publicist. Začel krščansko socialno gibanje, organiziral slovensko delavstvo in leta 1894 je ustanovil Slovensko katoliško delavsko društvo.

Tri leta zatem je zaživela Slovenska krščanska delavske zveza. Zbiral je delavce, jih družil v strokovnih, izobraževalnih, gospodarskih in političnih organizacijah ter jim budil zavest, da si izboljšajo svoje stanje.

V zaščito kmeta je ustanavljal posojilnice in zadruge, katerih vodstvo naj bi prevzemali usposobljeni laiki.

Kot ljudski vzgojitelj je vso Slovenijo prepredel z izobraževalnimi društvi, ki so pripravljala tečaje in predavanja, prirejala igre in pevske nastope, budila narodno zavest in na ljudskih taborih glasno izražala voljo do življenja.

Zadnja leta je bil ves prevzet od misli na narodno osamosvojitev Slovencev in njihovo zvezo z južnoslovanskimi narodi in konec maja 1917 je sprožil znamenito “majniško deklaracijo”, s katero smo se Slovenci odločili za združitev s Hrvati in Srbi.

Čitalniško gibanje se je na Slovenskem pričelo z letom 1861 v Trstu. V čitalnicah se je odvijalo kulturno – politično, narodno in družabno življenje. Začetki in zametki čitalnic so bila bralna društva. Za ustanavljanje čitalnic na Slovenskem je bilo najpomembnejše obdobje v letih od 1860 do 1870.

Zdravnik in kemik slovenskega rodu Friderik Pregl je leta 1923 dobil Nobelovo nagrado za kemijo.

Ne glede na to, da je nek profesor na FF napisal, da je narodno zabavna glasba »fašistoidna«, je pesem na Golici največkrat predvajana inštrumentalna skladba dvajsetega stoletja.

Glede na povedano, KAJ ŠE VERJAMETE, DA SMO NAROD HLAPCEV?

Dr. Lucijan Cencič

Aktualno

Srečanja

vsak četrtek ob 19h

...več